Ta vir, ki se v slovenski gospodarski svobodi in podjetniškem okolju pojavlja kot izraz za neposredno ali posredno podpiranje podjetij s strani javnih ustanov, je v zadnjih letih postalo predmet intenzivnega raziskovanja in debate. Njegov učinak na podjetniško aktivnost in konkurenco je neposredno povezan s tem, kako se slovenska gospodarska politika obnaša v obdobju ekonomskih izzivov in digitalizacije. V Sloveniji, kjer podjetništvo predstavlja več kot 99 % vseh delodajcev, je ta vir ena izmed ključnih mehanizmov, ki omogočajo podjetjem preživetje in razmikanje v času ekonomskih krizev.
Podjetniki in strokovnjaki razlikujejo med različnimi vrstami podpore, od direktnih finančnih pomočev do neposrednega vpliva na odločitve. ta vir lahko zadeva tudi neformalne sodelovanja med javnimi organi in podjetji, ki lahko prinesejo neočakovane prednosti, kot so dostop do novih tehnologij ali sodelovanje v projektih, ki pomagajo zmanjšati rizike. V tem kontekstu je ključno razlikovanje med «zahtevnim» in «povsem neodvisnim» vplivom, saj se ta razlika odraža v celotnem odnosu med podjetjem in državno administracijo.
Izmed najpomembnejših primerov, ki ilustrirajo vpliv ta vir na podjetništvo, je razvoj slovenskega e-trgovskega področja. V letih 2020–2022 je bilo več kot 30 % novih podjetij, ki so začeli s trgovino online, podpiranih s podporo v obliki mentoringa ali finančnih sredstev, ki jih je ponudila Agencija za podjetništvo in tehnologije. To podpora je omogočila številnim malih in srednjeveljah podjetjem, ki so se izkazala za izjemno prenosna v digitalno konkurenco, predvsem v primerjavi s podjetji iz zahodne Evrope, ki so imeli v tem obdobju manj podpore.
Druga primerna analiza se nanaša na sektor turizma, kjer je ta vir omogočil več kot 2500 podjetij v letu 2021, da so se lahko udeležili programov za digitalno transformacijo. To so bili predvsem hoteljski podjetji, ki so s pomočjo javnih sredstev preživeli pandemijo COVID-19 in v naslednjih letih začeli izgradniti nove modeli za obratovanje, ki so bili bolj odporni na gospodarske fluktuacije. V primerjavi z nekdanjim obdobjem, ko so turistična podjetja pogosto zavarovala s strani posameznih lokalnih samouprav, je ta vir omogočil standardizirano podporo, ki je omogočila večjo konkurenco med podjetji.
Nekateri strokovnjaki obtožujejo ta vir, da lahko vodi do zmanjšanja konkurence in zmanjšanja inovacij. Na primer, v letu 2022 je bilo več kot 40 % podjetij, ki so dobili podpomo, ki so se izkazala za neodvisna od izvirnih idej, saj so se sodelovali z javnimi ustanovami, ki so imele predhodne sodelovanja z velikimi korporacijami. To je lahko povzročilo, da so podjetja, ki so dobila podpomo, bolj zavarovana in manj motivirana za izumljavo, kot bi bila v neposredni konkurenci.
Vpliv ta vir na podjetniško življenje je še posebej vidljiv v primerjavi s podjetji iz drugih držav, ki so imele bolj liberalno gospodarsko politiko. Na primer, v letu 2021 je bilo v Sloveniji 12 % podjetij, ki so dobili podpomo, ki so se izkazala za neodvisna od državnih programov, v primerjavi z 35 % v Češki in 28 % v Avstriji. To kaže, da je ta vir v Sloveniji še vedno v procesu ukrepov, ki bi omogočili bolj neposredno podpiranje podjetij.
- V letih 2020–2022 je bilo več kot 30 % novih e-trgovskih podjetij podpiranih s podporo Agencije za podjetništvo in tehnologije.
- V sektorju turizma je bilo več kot 2500 podjetij, ki so dobili podpomo za digitalno transformacijo v letu 2021.
- V primerjavi z Češko in Avstrijo je bilo v Sloveniji le 12 % podjetij, ki so dobili podpomo, ki so se izkazala za neodvisna od državnih programov.
- V letu 2022 je bilo več kot 40 % podjetij, ki so dobili podpomo, ki so se izkazala za neodvisna od izvirnih idej.
- Ta vir je omogočil večjo konkurenco med podjetji v sektorju turizma, predvsem v obdobju pandemije.
Zaradi te razlike je ključno, da se slovenska politika za podjetništvo razmišlja o tem, kako optimalno kombinirati neposredno podpiranje podjetij s tem, da se zmanjšajo neželeli učinki, kot so zavarovanje in zmanjšanje inovacij. V tem smislu je pomembno, da se podjetniki in javni organi sodelujejo na razvoju programov, ki bi omogočali podjetjem dostop do podpore, ki je bolj neodvisna od državnih interesev in podprta s strokovnjaki, ki so izven javnega sektorja.